Project charter je konkretizacija produktne vizije. Je prvi dokument, ki ga kreiramo v Agilnem ali waterfall projektu. Tu pa se podobnost konča.
Ker waterfall pristop temelji na vnaprejšnjem planiranju celotne izvedbe, je njegov charter precej obsežen.
Minimalno vsebuje:
- Business case
- Deliverables
- Benefits
- Risks
- Budget
- Schedule
- Milestones
- Stakeholder identification
Po drugi strani se Agile charter zaveda, da se zamišljena rešitev problema lahko tekom projekta spremeni. Zato se raje osredotoča na dodano vrednost, kot pa na pot do rešitve. Izbiro poti in način rešitve poslovnega problema se prepusti razvojnemu teamu.
Agilni charter je preprost. Poglejmo si par vzorcev.
Tri postavke
Verjetno najpogosteje uporabljen vzorec vsebuje:
- Vision – kaj je naš cilj
- Mission statement – kako si trenutno predstavljamo, da bomo (mogoče) dosegli cilj
- Success criteria – kako bomo vedeli, da smo uspeli
5W
Staro novinarsko pravilo:
- Who
- What
- When
- Where
- Why
Za Agile charter po tem vzorcu je najpomembnejši Why. Odgovori na ostala vprašanja pa so kar se da ohlapni, tako da omogočijo fleksibilnost izvedbe.
Elevator Statement
Popularen vzorec, ki se na srečo vse manj uporablja.
- As a [target customer type]
- who want(s) to [customer need],
- [‘product/feature/service]
- is a [market category]
- that [key benefit].
Rezultat bi lahko izgledal nekako tako:
As a dog owner (target customer type) who wants to keep their dog healthy (need/desire), T-Rex Bones (product/name/service) is a high-mineral, organic dog food (market category) that provides optimum canine nutrition and a self-confidence my pup needs (key benefit).
Ali pa:
- Who: Need (opportunity or problem)
- The: Product/servicename
- Is a: Product category
- That: Key benefits/reason to buy
- Unlike: Primary competitive altematives
- We: Primary differentiation
Za elevator statement vam dajem izziv, da vzorčno izjavo kreirate sami.
Če je bilo težko, to ni zato, ker problema niste dovolj dobro definirali ali o njem razmislili, ampak preprosto zato, ker je elevator statement nepraktičen.
Katerega izbrati?
Charter v Agilnem okolju naj bo čim enostavnejši. Razumljivost, bo prispevala k lažji mobilizaciji deležnikov v projekt, preprostost pa ne omejevala njihove ustvarjalnosti.
Namesto filozofiranja o viziji, mission statement in sestavljanju kompliciranih stavkov, lahko enostavno zapišemo cilj in razlog projekta.
Po mojem mnenju je za Agile charter najbolje uporabiti vzorec WHO – WHAT (is success) – WHY.
Par primerov Agile project charterja:
- Prodajni oddelek potrebuje 20% višji conversion rate, ker so ugotovili, da je v tem segmentu prodaje najvišji neizkoriščeni potencial.
- Carina potrebuje API, ki bo omogočil B2B povezavo z lokalnimi špediterskimi aplikacijami in tako skrajšal čakalne čase tovornjakov za 10%.
- Marketing želi identificirati neizkoriščene tržne segmente in tako povečati delež naših produktov na lokalnem trgu na 15%.
Takšen charter vzorec je istočasno dobra osnova za Impact Mapping. To je orodje strateškega planiranja, ki nam poslovne potrebe pomaga pretvoriti v konkretne uporabniške zgodbe. Omogoča nam premostitev prepada med poslovnimi potrebami in razvojnim procesom.
Razvojni team med planiranjem doda še element How (deliverable v impact mapping besednjaku). Impact mapping je nadalje osnova za Story Mapping in Product Roadmap (releasi).
Kaj še?
Poleg zgoraj opisanega, Agile charter implicitno ali eksplicitno:
- Daje sponzorjevo avtorizacijo za začetek projekta.
- Opiše okvirni pristop in sestavo projekta (interni, eksterni,…).
- Opisuje in odobri odstopanja od standardnih organizacijskih praks (change approval, stroški, proces zaposlovanja v teame, interna mobilnost razvojnikov…).
Orodje strateškega planiranja
Agile charter je pripravljen pred začetkom projekta. Njegov obstoj seveda ne zagotavlja, da bo projekt tudi odobren za izvedbo. V kontekstu strateškega/portfelij planiranja je lahko osnova za pripravo finančnih metrik kot na primer:
- Return On Investment (ROI)
- Present value (PV)
- Net Present Value (NPV)
- Internal Rate of Return (IRR)
Podatki za izračun zgornjih metrik niso del charterja. Predlagatelji projekta jih predstavijo v primeru, če organizacija uporablja ta način prioritizacije med projekti. Dejstvo je, da je pri razvojnih iniciativah, praktično nemogoče predvideti kvantitativne vrednosti potrebne za izračun opisanih metrik. Iz tega razloga naprednejše organizacije odločitve na osnovi ROI, PV, NPV in IRR nadomeščajo s product discovery tehnikami.
Čemu torej služi Agilni charter?
Na internetu obstaja veliko predlog za Agilni charter. Nekatere so praktično waterfall, druge pa precej blizu zapisanemu.
Če ga organizacija prakticira, naj bo Agile project charter kratek in preprost dokument, ki opredeljuje cilj in razlog iniciative. S tem pomaga usmerjati odločitve razvojnikov v času razvoja produkta. Charter je usklajen s produktno vizijo. Če pa govorimo o novem produktu je lahko tudi osnova zanjo.
Vsaka mikro odločitev se najprej preverja glede na merila določena v njem (in produktni viziji). Posledično to zmanjša potrebo po koordinacijah, ki so posledica nerazumevanja razlogov za obstoj iniciative in njenih ciljev.
In nazadnje še vprašanje: “Ali Agilna organizacija za svoje iniciative potrebuje Agilne charterje?“
Odgovor je NE. Če ima organizacija dobro definirano vizijo, produktno strategijo in na nižjem nivoju produktne vizije, ta dokument ni potreben.
OPOMBA:
Če se je komu med branjem članka zazdelo, da so predloge za Agilni projekni charter nenavadno podobne predlogam za uporabniške zgodbe (ali epike ali feature), ima prav. Še en razlog več za opustitev tega dokumenta. Premikamo se namreč v svet produktnega in ne projektnega managementa.
