Definicij Kanban sistema je veliko. Zmeda je še večja, ker se za skrbništvo nad tem frameworkom borita dve organizaciji. A to ni tema trenutnega članka, če vas zanima, si lahko več o ozadju preberete v tem članku.
Osebno mi je najbolj všeč naslednji opis:
“Kanban (system) is a strategy for optimizing the flow of value through a process that uses a visual, pull-based system.”
Kanban (sistem) je preprost in je opisan na petih straneh dokumenta, ki se imenuje Kanban Guide. Ta je trenutno v svoji 2020 izdaji. Zgornja definicija je prevzeta iz tega dokumenta.
Različni viri nadvse odločno navajajo 3, 4,… ali 7 osnovnih Kanban principov, elementov in zapovedi. Vsakdo torej Kanban interpretira po svoje. Iz tega razloga se bom v članku oprl na knjigo od Davida J.Andersona, ki je leta 2010 prvič opisal uporabo Kanban sistema v razvojnih dejavnostih in se s tem pozicioniral kot avtor omenjenega frameworka.
Po Andersonu Kanban temelji na petih lastnostih dela, ki katalizirajo vpeljavo Lean principov v organizacijo. Citiram:
- Visualize Workflow
- Limit Work-in-Progress
- Measure and Manage Flow
- Make Process Policies Explicit
- Use Models to Recognize Improvement Opportunities
Oglejmo si primere vsakega posebej.
Visualize Workflow
To lastnost pooseblja Kanban tabla na kateri je predstavljena sekvenca razvojnih faz.

Limit Work-in-Progress
Vsaka Kanban tabla ima na razvojnih fazah WIP limite. Te omejujejo število funkcionalnosti, ki se lahko naenkrat nahajajo v posamezni razvojni fazi*.

*Opomba: WIP limite se lahko določajo tudi za classes of service, swimlanes ali celotno tablo.
Measure and Manage Flow
Če se razvite funkcionalnosti začnejo kopičiti v neki razvojni fazi, je faza, ki ji sledi verjetno ozko grlo. Pretok lahko optimiziramo na tri načine:
- Razvojnika iz hitrejše faze premaknemo v fazo, ki zamuja.
- Razvojnika iz hitrejše faze umaknemo iz razvojne skupine.
- Fazi ki zamuja, dodamo dodatnega razvojnika.



Na Cumulative Flow diagramu enakomerno široki pasovi razvojnih faz pomenijo enakomeren (brez ozkih grl) pretok funkcionalnosti skozi razvojni proces.

Cycle Time Scatterplot graf je orodje za planiranje. Graf na sliki nam prikazuje, da bojo funkcionalnosti trenutno v razvoju zaključene s:
- 70% gotovostjo v 14 dneh oz.
- 85% gotovostjo v 29 dneh oz.
- 95% gotovostjo v 57 dneh.

Aging graf nam pove v katerih razvojnih fazah se funkcionalnosti v povprečju najdlje zadržujejo.

Flow Efficiency graf nam pove koliko časa so funkcionalnosti zaključene v neki fazi v povprečju čakale na prevzem v naslednjo razvojno fazo.

Make Process Policies Explicit
Ker Kanban nima formalnih demo dogodkov, so teami, ki ga prakticirajo (poleg izgube stika z naročnikom) nagnjeni tudi k nižanju kvalitete. Da bi se temu izognili, Kanban teami določijo pravila, ki jim funkcionalnost mora zadostiti, da se lahko smatra za zaključeno v neki razvojni fazi. Primeri takšnih “step level policy” so na primer opravljen refactoring, opravljeni unit testi, validacija s strani stranke ipd.
Ekvivalent v Scrumu je Definition of Done (DoD), ki je interni teamski standard kvalitete in določa katere funkcionalnosti se na koncu Sprinta predstavijo naročniku.

Use Models to Recognize Improvement Opportunities
Validacijo idej in konceptov je potrebno z naročnikom opraviti čim hitreje in s čim manjšimi stroški. Validacija MVP je običajno vsaj 10x dražja od validacije z modelom ali (kartonastim, wireframe?) prototipom. Modeli so torej orodje, ki nam pomaga hitro in poceni potrditi razvojno usmeritev, predno smo zašli predaleč v napačno smer.
Povzetek
In to je Kanban. Ena od njegovih pomembnejših značilnosti je, da ne zahteva globokih organizacijskih sprememb in se ga da implementirati preko obstoječe hierarhične organizacije. Kanban sam po sebi torej organizacije ne bo naredil agilnejše in vitkejše (Lean). To se bo zgodilo kot posledica konstantne optimizacije pretoka funkcionalnosti skozi razvojni proces in širjenja prvotnega procesa na vhodne (upstream) in izhodne (downstream) procese. Vsaka sprememba bo namreč podprta z empiričnim dokazom učinkovitosti. Poleg tega bojo spremembe postopne, kar bo zagotovilo minimalni odpor v organizaciji.





